Razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad
Narodni dom v Trstu, 23. junija 2009
O nominacijah za nagrado Zlato zrno 2009
Nagrada Zlato zrno bo letos podeljena drugič. Sklad Sergij Tončič v Trstu želi z njo spodbujati ustvarjalna tveganja mladih in opozoriti domačo javnost v deželi, pa tudi širši prostor, na izrazite preboje v sodobnih umetniških tokovih pri nas. Naj bo to temelj naše samozavesti in ponosa, naj bo to perspektiva za slovensko identiteto na stičnem robu Srednje Evrope in Jadrana.
Žirija v sestavi Klavdij Palčič, Marko Sosič, Aleš Doktorič, Rosana Paliaga, in Marko Kravos je pregledala prispele priglasitve ustvarjalcev in se soglasno opredelila za tri nominirance. Ti so: David Bandelj, Igor Zubin in Ivan Žerjal.
Izkazali so se v leposlovju, na glasbenem in likovnem področju.
Priznanja in nagrade bomo podelili na slovesnosti, ki bo v Narodnem domu v Trstu v torek, 23. junija ob 18. uri. Takrat bomo razglasili tudi glavnega nagrajenca, dobitnika Zlatega zrna in nagradne kocke.
Naj izpostavimo, da so pobudi stali ob strani in jo denarno podprli:
Banka Koper
KB Group 1909 iz Gorice
Zadružna kraška banka
Tiskarna Graphart.
Nominiranci
IVAN ŽERJAL likovni ustvarjalec in grafik
dobitnik nagrade zlato zrno 2009
Ivan Žerjal (1978) je likovni ustvarjalec in grafik iz Gorice. Kot umetnostni zgodovinar je profesor na Klasičnem liceju v Gorici. Uveljavlja se kot slikar z analitičnim pogledom na vizualnost sodobne komunikacije in kot konceptualni umetnik na področjih videa in ambientalnih instalacij. S svojimi eksponati je bil deležen pozornosti na številnih predstavitvah zadnjih let: na natečaju Okno v svet, na razstavi Oko je sintetično v Galeriji M. Bambič na Opčinah, v Anteprima FVG v Butiriju in na Catodica 3 v Trstu v gledališču Miela leta 2008, kjer je bil predstavljen njegov video projekt Via Lactea – Pregovorna ozvezdja. Slednji je predtem zaživel tudi v Mestni galeriji v Ljubljani in v Kraški hiši v Repnu. V Koledarju GMD 2008 in drugih tiskanih publikacijah je opazen Žerjalov oblikovalski prispevek, ki ga odlikuje sintetičnost, rahlo-čutna sugestivnost in sporočilnost, ki jih dosega s preigravanjem bolj ali manj sofisticiranih postopkov. Kljub raznorodnim tehnikam in iskateljski zagnanosti je opus Ivana Žerjala elementaren in svojsko estetsko označen.
David Bandelj pesnik, esejist in literarni znanstvenik
David Bandelj (1978), je pesnik, esejist in literarni znanstvenik iz Gorice, sedaj asistent za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Opazneje je nastopil v poeziji z zbirkama Klic iz nadzemlja in Razprti svetovi. V letu 2008 je v knjižni izdaji objavil Razbiranja žarišča, esejistične fragmente in knjižne kritike. Strastna privrženost besedi se pri Bandlju veže na duhovno izročilo evangelijske Besede in ostaja vse od njegovega literarnega nastopa v letu 2000 prepoznavna osnova njegovega leposlovnega in književnega početja. S tega vidika predstavlja modernizirano različico bogate pesniške tradicije svojega prostora ob začetku prejšnjega stoletja. Njegove pesmi so navkljub predani, provokativni religioznosti zavezane življenjski vsakdanjosti: tako v podobah kot v dikciji, tako po motiviki in tematski opredelitvi kot po turbulentni rabi sredstev mediatskega jezika z gesli in sekvencami iz posameznikove eksistencialne in družbene izpostavljenosti v kaosu sodobnega sveta.
Igor Zobin harmonikar in skladatelj
Glasbena ustvarjalnost Igorja Zobina (1980) se razvija v širokem razponu; kot koncertant, pedagog in skladatelj se je v zadnjih letih uveljavil tudi kot aranžer in korepetitor pri gledaliških predstavah v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Večstransko delovanje ustvarjalca zaznamujejo samozavest, poglabljanje snovi, jasna vizija o lastnih sposobnostih in ciljih. Tržaški harmonikar opozarja nase že od svojih začetkov z zahtevnimi in premišljenimi programskimi izbirami, ki izpričujejo ambicijo po visoki poklicni kakovosti. Tako se je posvetil ovrednotenju glasbila, ki se še danes redkokdaj oglaša s prestižnih italijanskih koncertnih odrov. Z uspešnimi recitali v sklopu pomembnih koncertnih sezon v Italiji in v mnogih evropskih in neevropskih državah se je Igor Zobin večkrat zapisal v kronike kot prvi ali najmlajši harmonikar. Prav tako so se italijanske strokovne revije prvič posvetile svetu harmonike s pisanjem ob njegovih umetniških dosežkih. Uspešni nastopi predstavljajo spodbudo nadarjenemu glasbeniku in pomenijo obenem uveljavitev še ne dovolj upoštevanega koncertnega potenciala njegovega glasbila. Ob tem utrjuje Igor Zobin v svetu prepoznaven aspekt tržaške in slovenske glasbene tradicije, ki mu je pridal žlahten sodobni predznak.