Ključna oseba pri nastanku Sklada je Frane Tončič: ugledni odvetnik in slovenski javni delavec (1893-1978). On in njegovi prijatelji sklenejo leta 1952 počastiti spomin sina Sergija, umrlega pri 20-ih, z organizirano pomočjo slovenski študirajoči mladini. Ob ustanovitvi poudarijo, da sta izobrazba in ustvarjalnost temelj slovenskega obstoja in uveljavitve in da ju je treba spodbujati. Še pod zavezniško vojaško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja je bil Sklad z dekretom potrjen in registriran.
Sklad se opira na sredstva, ki jih je zapustil odvetnik Tončič, na darove posameznikov, javne prispevke in na zapuščinsko volilo gospe Eme Tomažič.
Sprva je slovenskim študentom iz Dežele Furlanije Julijske krajine posojal ali omogočal nakup strokovne literature, s podporami pa prispeval socialno šibkejšim za redni študij. Kasneje je Sklad vrsto let, vse do leta 2001, nagrajeval diplomske naloge in disertacije, ki so izstopale po svoji poglobljenosti.
V novejšem času svoje statutarne smotre uresničuje s podeljevanjem prispevkov – štipendij za študijske smeri, ki so za slovensko skupnost posebnega pomena, z izrednimi študijskimi podporami ter z nagrado za ustvarjalne dosežke mladih Zlato zrno.
Med predsedniki Tončičevega sklada je treba omeniti skladatelja in slavista Pavleta Merkuja v obdobju 1972-1987, komercialista in javnega delavca Borisa Kureta (1987-2006), pesnika Marka Kravosa (2006-2017). Sedaj mu predseduje profesorica Marija Pirjevec.