trenutno ni razpisanih natečajev
Rok za oddajo vlog je potekel 1. marca 2018.
natečaj za mlade umetniške ustvarjalce 2018
Slovenski Visokošolski Sklad “Sergij Tončič” v Trstu razpisuje
NATEČAJ ZA MLADE UMETNIŠKE USTVARJALCE – 2018
iz dežele Furlanije – Julijske krajine.
Upravni in nadzorni odbor Slovenskega Visokoèolskega Sklada “Sergij Tončič” sta leta 2017 sprejela pravila za nagrado, s katero želimo vsaka tri leta podpreti osebno ustvarjalnost mladih in ki je v skladu s statutom namenjena še neuveljavljenim slovenskim ustvarjalcem. Zanjo se lahko namreč potegujejo študenti, ki imajo stalno bivališče v Furlaniji Julijski krajini in so stari od 18 do 28 let.
Žirija, ki jo sestavljajo člani upravnega in nadzornega odbora ter po potrebi zunanji sodelavci, bo nagradila izvirne umetniške stvaritve, npr. literarna dela, glasbene, gledališke in plesne dosežke, dela s področja likovne umetnosti.
Sklad bo podelil največ do tri denarne nagrade od 500 do 800 evrov.
Interesenti naj prošnji, ki mora vsebovati številko telefona, mobitela in naslov elektronske pošte, priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vitae, izjavo institucij, ki potrjujejo njihove dosežke, in dokumentacijo o svojem delu (npr. literarno delo v tiskani obliki, fotografije umetniških stvaritev, videoposnetke gledaliških, glasbenih ali plesnih izvedb na zgoščenki v formatu mpeg ipd.).
Dokumentacijo naj pošljejo po pošti ali vročijo osebno v zaprti ovojnici na sedežu Sklada (Slovenski Visokošolski sklad “Sergij Tončič”, Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst). Reševali bomo vloge, dospele do najkasneje 1. marca 2018.
Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org.
Nagrajenci bodo na podeljevanju, ki bo predvidoma aprila 2018, prikazali svoje delo.
8. januarja 2018 – natečaj za mlade umetniške ustvarjalce
Slovenski Visokošolski Sklad “Sergij Tončič” v Trstu obvešča, da je objavljen razpis za natečaj za mlade umetniške ustvarjalce 2018 za podporo osebne ustvarjalnosti še neuveljavljenih slovenskih mladih ustvarjalcev.
Podpore za akademsko leto 2017/2018
Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 18. decembra 2017
Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2017/18
BARBARA FERLUGA
absolventka magistrskega študija na Pravni fakulteti – Univerza v Trstu.
MANUEL PERSOGLIA
1. letnik Fakultete za znanost o okolju – program 1. stopnje Okolje – Univerza v Novi Gorici.
ALEX DEVETAK
absolvent magistrskega študija Primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti – Univerza v Ljubljani.
ALEŠ LAVRENČIČ
1. letnik akademskega bienija – Konservatorij Tartini v Trstu
prva violina v orkestri Academica Symphonica v Vidmu.
SARA GERGOLET
3. letnik Ekonomije in mednarodne trgovine – Univerza v Trstu.
JANA CROSELLI
1. letnik podiplomskega študijskega programa na Pedagoški fakulteti – smer Razredni pouk – Univerza na Primorskem.
IVANA COTIČ
3. letnik Medicinske fakultete – Univerza v Ljubljani.
NIKA COTIČ
1. letnik podiplomskega študija na Pedagoški fakulteti – smer Razredni pouk – Univerza v Ljubljani.
SARA MALALAN
3. letnik študijskega programa Statistika in informatika – Univerza v Trstu.
MARIA MILANESE
2. letnik Logopedije – Univerza v Trstu.
MAJLA KOŠUTA
absolventka magistrskega študija na Pedagoški fakulteti – smer Razredni pouk – Univerza na Primorskem.
PETRA SOSSI
2. letnik študijskega programa 2. stopnje EMAG – splošna medicina – Univerza v Mariboru.
PETRA CARLI
3. letnik študijskega programa prve stopnje na Fakulteti za medicino – smer Laboratorijska medicina – Univerza v Trstu.
MIHA PEČAR
1. letnik podiplomskega študijskega programa Športna vzgoja na Fakulteti za šport – Univerza v Ljubljani.
Vsota vseh podeljenih sredstev znaša 10.300 evrov.
18. decembra 2017 – podelitev študijskih podpor
Slovenski Visokošolski Sklad “Sergij Tončič” v Trstu obvešča, da bo podelitev študijskih podpor za leto 2017/2018 potekala v ponedeljek 18. decembra 2017 v prostorih Slovenskega dijaškega doma “Srečko Kosovel” v Trstu ob 17.00.
9. oktobra 2017 – razpis za študijske podpore
Slovenski Visokošolski Sklad “Sergij Tončič” v Trstu obvešča, da so objavljeni razpisi za podelitev študijskih podpor za leto 2017/2018.
28. marca 2017 – redni občni zbor
Slovenski Visokošolski Sklad “Sergij Tončič” v Trstu obvešča, da bo redni občni zbor v torek, 28. marca ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu na sedežu sklada (ul.Ginnastica 72 v Trstu).
Štipendije za akademsko leto 2016/2017
Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 12. decembra 2016
Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2016/2017
IVANA COTIČ
2. letnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
NIKA COTIČ
4. letnik Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani – smer Razredni pouk.
JANA CROSELLI
4. letnik Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem – smer Razredni pouk.
ALEX DEVETAK
2. letnik magistrskega študija Primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
MATIA FERLETIC
6. letnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
BARBARA FERLUGA
2. letnik magistrskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Trstu.
MAJLA KOŠUTA
1. letnik magistrskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem – smer Razredni pouk.
SARA MALALAN
2. letnik študijskega programa Statistika in informatika na Univerzi v Trstu.
MATEJA POČKAJ
2. letnik magistrskega študija na Oddelku za Klasično filologijo Univerze v Ljubljani.
PETRA SOSSI
1. letnik študijskega programa 2. stopnje EMAG – splošna medicina na Univerzi v Mariboru.
LUISA VESCOVI
2. letnik Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem – smer Predšolska vzgoja.
MATIJA ZORZUT
3. letnik Strojništva na Univerzi v Vidmu.
Vsota podeljenih podpor znaša 8.900 evrov.
Štipendije za akademsko leto 2016/2017 – nagovor ob podelitvi
Nagovor ob podelitvi podpor 2016/17
Dijaški dom Srečko Kosovel, 12. decembra 2016
VLOGA JEZIKA IN KULTURE MED SLOVENCI V ITALIJI
Mislim, da sta največji bogastvi, ki ju imamo Slovenci, naša kultura in jezik. Brez njiju bi bili še danes skupnost brez lastne identitete. To vsi vemo in ni naključje, da s tolikšno pozornostjo praznujemo obletnico rojstva in smrti Franceta Prešerna. Tudi tuji literarni zgodovinarji priznavajo začetniku moderne poezije na Slovenskem, da je bil jezikovni genij. V tedanjih razmerah je bilo njegovo delo izjemnega pomena v duhovnem, jezikovnem pa tudi političnem smislu. Slovenci smo bili še v prvih desetletjih 19. stoletja ljudstvo miroljubnih poljedelcev, kot je Slovane označil nemški filozof Gottfried Herder (1744-1803). In verjetno bi še dolgo ostali vezani predvsem na domačo folkloro, če se ne bi pojavil pesnik takega formata, kakršen je bil pisec Sonetnega venca. Znani angleški zgodovinar Alan John Taylor je v zgodovinski knjigi Habsburška monarhija (Habsburg Monarchy, 1809–1918) zapisal, da so nekatere slovanske narode v dobi romantike ustvarili pesniki. To gotovo velja tudi za nas Slovence, ki brez Prešerna ne bi bili to, kar smo.
Kaj pa bi moralo to védenje posredovati vsem Slovencem in še posebej nam, živečim v tuji državi? Zavest, da imajo duhovne vrednote , med njimi predvsem jezik, prvenstveno vlogo v življenju skupnosti. Vloga jezika pa je tem večja, kolikor bolj je ogrožena skupnost, ki ga govori. Čeprav so se razmere pri nas v zadnjih časih nedvomno spremenile na bolje, je slovenščina mnogim Italijanom na Tržaškem kot tudi na Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini še danes trn v peti. V današnjem Trstu le redko srečamo italijanskega intelektulca, ki bi suvereno obvladal naš jezik in postal tako pomembnejši posrednik med slovenskim in italijanskim svetom. Posledica tega pa je, da naše kulture skoraj nihče ne pozna. Prav globlje poznavanje »drugega« ob sebi pa je gotovo pot do medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Na drugi strani si moramo priznati, da tudi mi sami premalo skrbimo za svoj jezik. V današnjem času je opaziti ne samo med neizobraženimi ljudmi, temveč tudi med intelektualci ohlapen in večkrat brezbrižen odnos do materinščine. Ob tem se je treba seveda zavedati, da ne gre samo za jezik, ampak za nekaj globljega, kar razkriva in opredeljuje človekovo bistvo v celoti. In končno ne smemo pozabiti na že večkrat poudarjeno misel, da so pri vsakem posamezniku meje jezika hkrati tudi meje njegovega duha.
Danes se veliko govori in piše o uvajanju angleščine v redna predavanja na slovenskih univerzah. To se mi zdi zelo problematično. Mislim, da bi moralo veljati naslednje: dokler štejemo univerzo za slovensko, mora slovenščina ostati njej poglavitni jezik in to na vseh stopnjah študija. Kajti univerza je ne samo uporabnik slovenskega jezika, temveč tudi njegov soustvarjalec. Tu jezik tudi nastaja. Nastaja njegova zmožnost izraznega obvladanja številnih strok. Če se temu odrečemo, pomeni, da se odrečemo slovenski jezikovni kompletnosti, da pristajamo na domačijski oziroma družinski jezik, na dvoriščni jezik, kot bi dejal Peter Handke. Skratka, če jezik izgubi zgornja nadstropja – kamor sodita znanost in umetnost – izgubi tudi svojo evropskost. Zdelo se mi je prav, da se dotaknem tega za slovenske razmere tako aktualnega problema, ker bodo mnogi med vami študirali prav v Sloveniji na tamkajšnjih univerzah.
Naj sklenem svoje kratko razmišljanje z besedami koroškega pisatelja Florjana Lipuša, ki jih je poudaril v svojem govoru ob prejetju Prešernove nagrade leta 2004: »Z jezikom smo ali nismo. Z jezikom bomo ali ne bomo.«
Marija Pirjevec
predsednica Tončičevega sklada
12. decembra 2016 – podelitev študijskih podpor
Slovenski Visokošolski Sklad “Sergij Tončič” v Trstu obvešča, da bo podelitev študijskih podpor za leto 2016/2017 potekala v ponedeljek 12. decembra 2016 v prostorih Slovenskega dijaškega doma “Srečko Kosovel” v Trstu ob 17.00.