Slovenski visokošolski sklad Sergij Toncic

Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 14. januarja 2011

Dobitniki štipendije v znesku 1500,00€ za akademsko leto 2010/2011 za podpore rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe

ANA KOŠUTA
redno vpisana v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Športna vzgoja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.

TADDEA DRUSCOVICH
redno vpisana v tretji letnik na ALUO – Akademija za likovne umetnosti Univerze v Ljubljani, smer vizualne komunikacije.

SARA ZUPANČIČ
vpisana v prvi letnik rednega študija: Muzikologija, 1. stopnja E na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.


Dobitniki podpore v znesku 800,00€ za akademsko leto 2010/2011 za podpore rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe

IVA PERTOT
redno vpisana v drugi letnik Inženirske fakultete za elektroniko na Univerzi v Trstu.

MANJA KOŠUTA
redno vpisana v drugi letnik na Fakulteti za humanistične študije  Univerze na Primorskem v Kopru, študijski program: Medijski študiji.

MARTINA GIOVANNINI
obiskuje drugi letnik podiplomskega študijskega programa Konferenčnega tolmačenja Visoke šole za tolmače in prevajalce v Trstu, smer prevajanje in tolmačenje.

DAJANA KOČEVAR
redno vpisana v drugi letnik podiplomskega študija za doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer literarne vede, študijski program: Italijanska kultura na slovenskih tleh v 18.stoletju.

MONIKA LUCAS
redno vpisana v drugi letnik na Filozofski fakulteti Univerze Ca’Foscari v Benetkah, študijski program: Antične vede: literatura, zgodovina in arheologija.

MARTIN PERIC
redno vpisan v drugi letnik Ekonomske fakultete Univerze v Trstu, študijski program: Mednarodna ekonomija.

JURIJ KLANJŠČEK
redno vpisan v drugi letnik Filozofske fakultete Univerze v Trstu, oddelek za zgodovino, študijski program: Sodobna zgodovina.

JURE KOPUŠAR
redno vpisan v tretji letnik na AGRFT – Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Nagovor ob podelitvi štipendij in podpor 2010/11
Dijaški dom Srečko Kosovel, 14. januarja 2011

Sklad Tončič je združba ljudi, ki upravlja z zapuščinami uglednih mož in družin: njen osnovni smoter je spodbujanje izobrazbe in njene uveljavitve v naši družbi ter s podporami izkazovati solidarnost do socialno šibkejših v naši skupnosti, med Slovenci v Italiji.
Torej naš cilj predstavlja razum, še bolje razumništvo, nosilci razuma, ki so za vsako družbeno skupino plast, preko katere se skupnost vključuje v civilizacijske tokove današnjega sveta in ob tem ohranja svoje izvirne identitetne poteze, svojo fiziognomijo.
Vsem letošnjim prejemnikom podpor in štipendij iskreno želim, da bi se pri nabiranju znanja, pri njegovem pomnjenju in izrabi izkazali in si tako zagotovili primerno mesto in vpliv v domačem ali kakem drugem okolju – saj vemo, da je znanje danes vnovčljivo predvsem v planetarnih razsežnostih in le tako se lahko tudi razvija in išče v neznano, v presežno!
A prav ta neznani, neprehojeni svet je na vseh področjih znanja in ustvarjanja nedosegljiv le z veščinami razuma: z znanjem namreč stopicamo v že znanem: naš svet pa je potreben prenavljanja, večnega lova za boljšim, bolj skladnim razmerjem med naravo in kulturo človeka.
Pri tem je poleg razuma potrebno še srce, v katerem gnezdijo želje, sanje, čustva, etični sistem, predvsem pa domišljija, inventivnost, brez katere naš um ostaja pri tleh in se vrti le okrog svoje osi.
Torej pazite, da ohranjate tudi v prsih bogat nabor duševnih veščin, svojo senzibilnost in iznajdljivost, svoje navdušenje in svoj odpor do zgrešenih, topoumnih zablod. Srce, skratka!
In poleg glave in srca se je treba ogledati še kam; nekoliko pod njima : seveda pod popkom. Torej tam, kamor krščanski moralizem noče niti pogledati, rasejo pri človeku noge (pri pticah je drugače – njim rasejo kar naravnost iz srca!). Želim vam, dragi mladi prijateljice in prijatelji, da bi vas zanesljivo nosile križem po svetu, da bi na njih zanesljivo lovili ravnotežje (zato imamo po dvoje nog!) med plemenitim in jalovim, zlim: med osebno rastjo in osvobojenostjo ter utesnjujočo “službo” neogibnemu, banalnemu vsakdanjiku.
Predvsem pa, da bi vas te noge spet in spet vračale k svoji rodni sredini, pod domači krov, v domače gnezdo: da se bo ponašalo z vašim perjem, da se bo z vašo pomočjo dvignilo iz zanemarjenega ždenja v plitvinah manjšinskosti. Da boste s svojim ugledom in intelektualno svežino pridali kako slamico v naše gnezdo. V gnezdo, ki smo ga prejeli od prejšnjih rodov in ga je potrebno ves čas dopolnjevati, posodabljati, da bo pričevalo iz roda v rod o tem, da smo bili, da smo in da bomo v svoji spremenljivi a prepoznavni identiteti še naprej zakoreninjeni in doma. Da je ta naš dom ena izmed malih zvezd na utripajočem nebu humanoidnega univerzuma.
Tončičev sklad s svojo premišljeno potezo – s štipendijami in podporami študirajoči visokošolski mladini – dodaja slamico, da se bodo nove generacije preživele in se razpeljale. A tudi zrasle ob zavesti, da je gnezdo mnogo večje od osebne kariere, od utesnjujočih zahtev sodobnih znanstvenih inštitucij, ki vpregajo vsako področje v voz gole produktivnosti in kompetitivnosti. Brez gnezda bi se odtujili svoji človeški ozemljenosti, toplemu razmerju med zgodovino in upanjem v bodoče rodove.
Na vaši poti in na vašem vračanju domov torej vso srečo: veliko veliko uspehov in osebnega zadoščenja!

Marko Kravos
predsednik Tončičevega sklada

Razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad
Narodni dom v Trstu, 18. junija 2010

O nominacijah za nagrado Zlato zrno 2010
Nagrada je namenjena mladim slovenskim ustvarjalcem iz dežele Furlanije Julijske krajine in jo podeljuje že tretje leto Sklad Sergij Tončič v Trstu. Izpostavlja umetniške dosežke in osebnosti do 35-ega leta starosti, ki so v obdobju zadnjih dveh let prispevali k prepoznavnosti in samozavedanju našega kulturnega okolja.
Naj spomnimo na dosedanja prejemnika Zlatega zrna: leta 2008 je nagrado prejel filmski režiser Martin Turk, leta 2009 pa je kocko prejel likovni umetnik Ivan Žerjal.
Žirija, ki jo sestavljajo Aleš Doktorič, Rosana Paliaga, Klavdij Palčič, Marko Sosič in Marko Kravos je na osnovi večjega števila utemeljenih predlogov odbrala štiri letošnje nominirance s področja filma, književnosti in glasbe. Ti so: Jurij Gruden, Matjaž Klemše, Andrejka Možina, Igor Zobin.
Ob svojem odgovornem delu je žirija zaznala ustvarjalne drže in izbire posameznikov, ki izpričujejo nekonvencionalnost in prenovitveni zagon na posameznih ustvarjalnih poljih, obenem pa izvirno žarčijo specifiko domačega človeškega okolja. Z njimi se Slovenci v Italiji predstavljamo širši javnosti doma in na tujem, z njimi rase naša prepoznavnost, pa tudi naše zaupanje, da je v svetu vse bolj manipuliranih množic tem bolj dragocen posameznik, ki se zaveda svojih tal prav zato, da bi presegel drobnjakarsko ozkosrčnost povprečnikov v v lastni sredini s poletom domišljije, z nepomirljivim dvomom v vsakdanjo danost, z iskanjem skladja z univerzalnimi vrednotami.
Tončičev sklad razglaša štiri imena in z utemeljitvami podprto izbiro v ožji izbor za prestižno kocko z Zlatim zrnom: že sama nominacija jim prinaša listino s priznanjem in denarno nagrado.
Potrebno je izpostaviti tudi pozornost, ki jo spodbujanju umetniške ustvarjalnosti z Zlatem zrnom izkazujejo bančni zavodi Zadružna Kraška Banka, Banka Koper in goriška KB 1909.
Letošnji nominiranci ter njihovo ustvarjalno delo bodo predstavljeni na slovesnosti, na kateri bomo razglasili tudi letošnjega nagrajenca. Slovesna podelitev bo v Narodnem domu v Trstu v petek, 18. junija ob 17.30.

Nominiranci
Nominiranci prejmejo diplomo s priznanjem in 500 evrov, eden od njih, nagrajenec, pa umetniški predmet, delo Benečanke Luise Tomasetig, in znesek 2000 evrov.


Sporočilo žirije o podelitvi nagrade Zlato zrno 2010
Žirijo za nagrado Zlato zrno sestavljajo Klavdij Palčič, Rosana Paliaga, Aleš Doktorič, Marko Sosič in Marko Kravos. Kandidature so do 26. aprila zbirali v NŠK-Ts, v Dijaškem domu S. Kosovel v Trstu, v knjižnici Damirja Feigla v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru. Eno vlogo smo prejeli po pošti. Obravnavali smo 10 kandidatov, ki so se zvečine prijavili sami, na nekaj mladih ustvarjalcev so nas opozorile kulturne ustanove: KD v Gorici in ZTT. Želeli bi si večje pozornosti kulturnih inštitucij pri evidentiranju kandidatov, predvsem tistih, ki ustvarjajo v drugih okoljih.
Svoje odločitve je žirija sprejemala soglasno – na osnovi gradiva, ki je bilo priloženo priglasitvam in na osnovi osebnih vpogledov v posamezne opuse ustvarjalcev.
Štiri nominirance, imena in utemeljenost izbir sedaj – po javni predstavitvi – poznate, smo izbrali soglasno. In prav tako smo se odločili tudi glede dobitnika Zlatega zrna 2010.

Zlato zrno 2010 prejme Igor Zobin, harmonikar in skladatelj.

Z diplomami in denarnimi spodbudami so bili odlikovani: Andrejka Možina, Matjaž Klemše in Jurij Gruden.

Igor Zobin harmonikar in skladatelj
dobitnik nagrade zlato zrno 2010



Igor Zobin (1980) je kot harmonikar opazno prispeval k prevrednotenju vloge svojega glasbila na mednarodnih koncertnih odrih. Ambiciozno zastavljene umetniške izbire govorijo o glasbeniku, ki mu ni mar tržna dopadljivost in ki skuša izpodbijati stereotipe glede potenciala tega inštrumenta. Koherentno in z žarom utira harmoniki mesto v koncertnih repertoarjih prestižnih glasbenih hiš:  povabila Koncertnega društva v Milanu, festivala Settembremusica v Torinu in Bienala v Benetkah, kjer je nastopil s Simfoničnim orkestrom Italijanske radiotelevizije pod vodstvom Zoltana Peska, so priznanja za njegovo izvajalsko odličnost. Leta 2008 mu je italijanska komisija za glasbo CIDIM  kot prvemu harmonikarju priredila mednarodno koncertno turnejo. Zobin je tudi skladatelj, aranžer in korepetitor; v teh vlogah je šestkrat sodeloval pri gledaliških predstavah Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.


Jurij Gruden filmski in televizijski režiser



Jurij Gruden (1975) je tržaški filmski in televizijski režiser, ki se uveljavlja v vseslovenskem medijskim prostoru. Po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani se posveča v prvi vrsti dokumentarnim temam in vsebinam, ki slovensko skupnost v Italiji enakovredno umeščajo v širši vseslovenski kontekst. Njegovo prvo večje delo v tem smislu je  celovečerni dokumentarni film o kinoreporterju in fotografu: Edi Šelhaus – Bil sem zraven (2007), ki mu je sledila dokumentirana filmska pripoved Glasnik slovenske brežine (2008) o pesniku Igu Grudnu. Zadnje njegovo delo je Na koncu Tržaške (2010), kjer s smotrno odbranimi dokumentarnimi posnetki in v živo izoblikuje lik košarkaškega trenerja Petra Brumna, ki je pustil svoj pečat na košarki Jadrana in v slovenskem športu na Tržaškem.


Matjaž Klemše pisatelj



Matjaž Klemše iz Gorice (1978), je pisateljsko pot nastopil z dnevniško prozo V zakrpanih gojzarjih, ki jo je izdalo ZTT v Trstu leta 2009. Ustvarjanje mu je postopek iskanja sebe in svoje umeščenosti v okolje. Komaj prestana življenjska ogroženost mu je začetna motivacija in ogrodni nosilec, ob katerem avtor z ubesedovanjem sestavlja osebno ravnotežje in ozemljitev, pri tem pa zaznava tudi sočasno krizo in stanje duha v današnji družbi. Klemše privede svoj dnevniško pohodni tekst v izzivalno polifonično pripovedno strukturo, pri kateri se intimistične, refleksivne in pripovedne niti spletejo v radoživo popotniško zgodbo. Uspešno samorastniško delo bo ustvarjalcu, ki je po izobrazbi in poklicu  gradbeni inženir, lahko zanesljiva osnova za nove pohode po pisateljski transverzali.


Andrejka Možina skladateljica, pevka in violončelistka



Andrejka Možina (1981), skladateljica, pevka in violončelistka, je na mnogoteri način angažirana glasbenica. Za sabo ima klasično šolanje in diplomo iz violončela, na pevskem področju pa se je oblikovala ob zborovski dejavnosti, nato z jazzovsko in zabavno solistično usmeritvijo. Vzporedno s koncertno dejavnostjo se posveča pedagoškemu poslanstvu: pri Glasbeni matici je pobudnik oddelka za jazz in zabavno glasbo, ki ga dinamično vodi že šesto leto, samo učenje nadgrajuje z dopolnilnimi tečaji s priznanimi glasbeniki.  S predanim delom ter smislom za organizacijo animira deželno glasbeno stvarnost in plete mednarodne stike med mladimi glasbeniki z oblikovanjem glasbenih skupin. Kot pevka, šansonjerka in aranžerka je v zadnjih dveh letih uspešno nastopala na festivalih v Sloveniji in Nemčiji.

Nagovor ob podelitvi nagrade Zlato zrno 2010
Narodni dom v Trstu, 18. junija 2010

Pričel bi s pozdravi: pozdrav predvsem mladim in starim ustvarjalcem, predstavnikom naših kulturnih in javnih inštitucij (če je kje kateri), lep pozdrav generalni konzulki Republike Slovenije gospe Vlasti Valenčič Pelikan, članom žirije za Zlato zrno. Poseben pozdrav našim medijem, za katere lahko rečemo, da s svojim spodbujanjem in poročanjem veliko pripomorejo k uspehu naše pobude. In vsem vam, ki vam je pri srcu slovenska umetnost iz našega vrta. Brez radovednega in kritičnega občinstva bi bilo vse voda v pesek.
Pozdravljam vas prisrčno: v imenu Tončičevega sklada, ki je domačo javnost  sklical na današnjo slovesnost v imenu umetniške ustvarjalnosti. Z mislijo na persektivo mladih pri nas, ki si upajo, ki znajo, ki izumljajo nove postopke, ki rokujejo z novimi in starimi inštrumenti, da bi univerzum človeškega zjedrili v svoje individulano zrno.
Srečanje je spet ob kresu, na ta starosvetni praznik ognja, ki prenavlja svet, na praznik sonca, ki svetu znova daje rasti, iti v cvet in sad.
In povabili smo se v Narodni dom, ki ga je pred devetdesetimi leti doletel drugačen kres: požig do pepela – požig do izničenja našega kulturnega obraza v mestu. Po devetdesetih letih še krešemo svoj kamen, da bi ob naših iskrah mesto ohranjalo svoj mnogoteri obraz in nam bilo dom.  Dom z več sobami in skupno dvorano za druženje.
V tretje podeljujemo ZLATO ZRNO, v tretje gre rado… pa ni prišel Rado! Letos se je tako zgodilo, da imamo nominirance z lepo zvenečimi imeni: Andrejka, Igor, Jurij, Matjaž! Že to je nekaj!
Vsak po svoje obračajo svoje talente na področju glasbe, filma, književnosti. Pri tem izkazujejo tehnično znanje, veščine, oprte na tradicijo in inovativna orodja ali neortodoksne postopke za posamezno umetniško področje, obvladovanje komunikacije s publiko, z mediji in strokovno kritiko. V značaju pa borbenost, delovna vnema, sposobnost koncentracije, vztrajnost. Vse to so bolj ali manj izražene lastnosti današnjih umetnikov. Vse to so pogoji, da v nečem postaneš mojster.
Je to res vse? To so res pogoji za kreativne dosežke in njihovo potrditev v javnosti. A kaj je tista iskra, ki umetnika naredi umetnika? V čudaka, ki v svoje delo vloži presežni stik s kozmosom, svojo slutnjo, nemir, enkratni utrip.
Vsak po svoje odgovarja na to vprašanje, ki ni le vprašanje estetskega pomena, pač pa tudi eksistenčno vprašanje, vprašanje smisla človekovih ambicij, da sega preko meja lastne eksistence, v družbeno okolje in neustavljivi zgodovinski tok.
Zatrdno lahko rečemo, da je v srži umetnosti eros: o njem vemo le, da je ogenj, ki požira in rojeva, ki pije življenje in ga razvnema – ne samo umetnikom, pač pa tudi vsem, ki se mu kot publikum: kot poslušalci, bralci, gledalci predamo. In postanemo zanesenjaki, čudaki, otroci, sanjači, zaljubljenci, jasnovidci in mesečniki.
Dobro je, da imamo stik z današnjim svetom prek mladih umetniških dejanj: da se ne prepuščamo pogrezanju v plitvine časopisnega papirja, slepečih ekranov in džungle elektronskih komunikacij – v umetnosti je slutnja davne preteklosti, ki se vpenja v jutrišnjo usodo človeštva. Slutnja razmerja med naturo in logosom, med preudarkom in noro igro na srečo.
Ni v navadi, da bi se naš prostor tega zavedal, zavedal umetnosti kot vitalnega interesa vsakega družbenega osebka. Veliko je pri nas zatohlosti, politikantskega vrtičkarstva, kroničnega manjvrednostnega kompleksa, ki se koti v malih združbah, v mlakužah in kalih, v kalih, kjer najbolje uspevajo kičaste zlate ribice narodne muzike in medena srca folklore.
Trst sam je lepo mesto. A kamnito in jalovo.
Zato sem osebno vesel, da naši mladi tako zlahka zletijo od njega v svet, proč od domače, rodovne in siceršnje zaznamovanosti. Treba se je naužiti zraka, svobode, razgledov in obzorij, občutka, da si sam svoje sreče / umetnosti kovač, da ti je ne more narekovati ne okolje ne stereotipni moralni čut do doma. Da se pomeriš z drugimi v svetu in se zaveš svoje izjemnosti.
Šele potem vam bo dom priznal, kar vam gre, ko boste zanesli vanj nazaj svoj umetniški jaz, ki bo oplojen z izkušnjo svobode, s samozavestjo, da lahko vedno odletite, ker imate krila.
No, niti tedaj vas ta dom ne bo pričakal s palmovimi vejami in kadilom: bojte se tega! – bi rekel Cankar. Pa če vas še tako muči osamljenost sredi ustvarjalnih dvomov!

Tončičev sklad si prizadeva z Zlatim zrnom, da bi naša kulturna javnost zvedela za vašo kreativnost, vaš iz-let iz domačega gnezda in zvestobo domačemu izročilu in temu, da ga želite preseči! To počne naš sklad s podeljevanjem priznanj nominirancem in nagrado enemu od njih. Da lahko to počnemo, so nam omogočili ustanovitelji sklada izpred več kot pol stoletja; tako se lahko opremo na velikodušna zapuščinska volila odvetnika Tončič in družine Tomažič in drugih podpornikov. In še smo veseli podpor nekaterih naših denarnih zavodov, očitno tistih, ki vidijo dlje od svojega nosu: naj jih navedem v zaporedju glede na obsežnost vsote, s katero so podprli našo pobudo: ZKB, KB group 1909 in Banka Koper. Omenil bom še tiskarno Graphart, ki nam brezplačno tiska diplome.

Marko Kravos
predsednik Tončičevega sklada

Razglasitev nagrajenca in podelitev štipendij
Dijaški dom Srečko Kosovel, 25. januarja 2010

MARTINA CROSELLI
Dobitnik štipendije za akademsko leto 2009/2010 za študentko – študenta, ki je vpisan(a) v visokošolski program za predšolsko vzgojo v Republiki Sloveniji za pridobitev naziva “diplomiran(a) vzgojitelj(ica)”.

JANA JARC
Dobitnik štipendije za akademsko leto 2009/2010 za pridobivanje specializacije za izobraževanje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini.

ANA KOŠUTA
Dobitnik štipendije za akademsko leto 2009/2010 za izobraževanje po dodiplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji.

IVA PERTOT (opravlja I. letnik na fakulteti za inženirstvo) IN NINA ŽVAB (opravlja II. letnik na fakulteti Bocconi v Milanu)
Dobitnici štipendije za akademsko leto 2009/2010 za podpore rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe.